Pozvačinov nagovor

Pozvačinov nagovor, ko pride vabit na svatbo zapisan v Beltincih

Dober večer van Boug daj!

Jes san k van poslani od Smejovoga Markoja ino njegove tuvarišice Micke, tak kak tüdi od njüjve čerij Zalike ino njenoga zaročenca Prcujkovoga Števeka šteriva sta se dala na žijtek svetoga hijštva doli zavezati i vu sveti hižni zakon stoupiti. Zatou se prvo pričesno nedelo prek mene date zvati na eden mali falaček kruja i na veliko kupico vina.

Zdaj pa dragi moji začnimo, inači si prečitamo Evangelium svetoga Janoša v dügom tali. V onom vremeni svatba je včinjena v Kani Galilejskoj. I bila je tam Mati Jezušova, zvani je bio pa Jezus i vučenicje njegovi na svatbi i kda bi se vino zmenkalo, pravi Mati Jezušova njemi: Vina nimajo i veli njoj Jezuš, ka je meni i Tebi žena! Ešče je nej prišla vöra moja. Veli Mati njegova slugom: Kaj koli bode velo vam, včinite! Bilo je pa tam šest kamnitih veder položeni držeče, vsako dva ali tri merice. Pravi njim Jezuš: napunite ta vedra z vodo i napunili so je štrihoma. I veli njim Jezuš: zajmite i nesite starejšini i nesli so. Gda bi pa koštao starejšina vodo na vino obrnjeno i nej je znao, odked je bilo. Slugi so pa znali, ki so zajimali vodo. Zove zaročnika starejšina i pravi njemi vsaki človek, ob prvim da dobro vino, a gda se že zapojijo, te da ono, štero je lagodnejše, ti pa si dobro vino zadržano do etimao. Ete začetek je včino čüdni del Jezuš v Galilejskoj Kani. I pokazao je diko svojo i vervali so vü njem vučenicje njegovi.

Za jesti se nikaj ne bojte. Mesa mamo čüda. Poslali smo edno nago cigansko dejte na süji brod ribe lovit pa smo njemi pravli, ka kà zgrabi, naj pisti, kà pa nej, pa naj za nedra devle.

Nadale smo posali tri jagre v Sloparco zverino strejlat: prvi je plantavi, drüjgi je slejpi, tretji pa nikaj nemre. Prvi je poganjal, drüjgi strelal, tretji, ka nikaj nemre, je pa vküp noso. Tej jagri so strelili ednog brava, velkoga kak mrava. Brav je spadno na zavca, zavec na lisico, lisica na vuka, vuk na medveda, medved na srno, srna na jelena, jelen na kozo, koza na ovco, ovca pa v skledo…

No, tej brav je mel telko sala, ka smo nej vedli kama z njim. Te je pa prišla domača dekla, pa vsa vküper v fertuj pograbila pa gori na ižo odnesla, ge smo ga v lešnjekovoj lüpanji shranili. Slanino smo pa na slemen obesili, da ga je pa gouževka nej zdržala; vtrgnola se je, slanina je doli spadnola pa na ednoj pavočini obijsnola. Zatou jes pravin, ka tista dekla kaj vala, štera v iži pavočino ma!

Nadale smo ednoga bijka edno leto na ednon rženon betvi privezanoga krmili i onoga smo bujli. Samo njegova jajca so tri cente vagala!

Tüdi za pijačo se nikaj ne bojte! Doma so vsi lagvi prazni. V prvon fali za motikin štüo, v drügon malo več, v tretjem pa tak nikaj nega.

Pouleg toga že tri dni devet bab edno sinico skibé. Z njenim perjom pa okouli rama nastelemo, ka či bi što od vas spadno, na mejko spadne.

Tak vidite, ka smo se dobro pripravili na mali obid pa na velko večerjo. Zatou: prijte vsi, šteri ste od kolena vekši pa od poplata menši, z glasnimi gutami, friškimi petami ino s trdimi mošnjami!