Kronika

“Ob praznovanju 30-letnice folklore v Beltincih (30.6.1970) smo ugotovili, da je zanimanje za tovrstno prireditev pri nas preseglo vsa pričakovanja. To nas je spodbudilo, da smo začeli razmišljati o takšnih prireditvah, ki bi jim glede na geografski položaj našega kraja lahko dali mednarodni značaj. Tako bi prispevali svoj delček za dobro sožitje med narodi in narodnostmi, posebno pa še k navezovanju stikov z rojaki izven naših meja. Tako sta predlagala vodja FS Boris Žalig in predsednica KUD-a Milica Šadl. Predlog so člani društva podprli”.

V kroniko društva zapisala Milica Šadl.

 

1. FOLKLORNI FESTIVAL (29.8.1971)

MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN

Sodelovalo je 5 FS, poleg domače še po 1 iz Madžarske in Hrvaške ter 2 slovenski skupini. V programu so sodelovali še pozvačin in domači fantje, ki so ob prikazu ljudskih običajev zapeli nekaj pesmi.

Prireditveni prostor je bilo asfaltno igrišče v parku, postavljen je bil le majhen govorniški oder.

Pozdravni nagovor sta imela Milica Šadl in predstavnik KOSZDL Anton Horvat.

Povezovalec programa je bil Nikolaj Sepešy.

Nastopajoči so prejeli priznanja in prekmursko pûjtro.

Obiskovalcev je bilo nepričakovano veliko, za njih so člani društva in šolarji pod vodstvom Marije Bakan pripravili šopke s cvetjem in z žitnim klasjem.

Namesto vstopnine so bili le prostovoljni prispevki.

 

2. FOLKLORNI FESTIVAL (6.8.1972)

PESEM IN PLES DRUŽITA NARODE

Tako kot prvič se je prireditev začela s povorko po beltinskih ulicah.

Nastopilo je 7 FS.

Za nastopajoče je bil postavljen oder.

Dogovorjeno je bilo, da bo “folklorni festival” vedno v prvih avgustovskih dneh, kajti tako bo simboliziral žetveno slavje, ki so ga naši predniki nekoč praznovali v znak zadovoljstva nad dobro letino.

Festival si je ogledalo okrog 5.000 obiskovalcev.

 

3. FOLKLORNI FESTIVAL (12.8.1973)

Nastopajočih skupin na nedeljski prireditvi je bilo 11.

Nekatere skupine so v petek in soboto prvič nastopile tudi v okoliških krajih (Gančani, Turnišče, Petrovci, Moravci, Radenci). Tako se je FF začel širiti še v druge kraje.

Oder je bil postavljen na severni strani igrišča, blizu slačilnic nogometnega kluba.

Nastopajoče skupine so prejele poleg priznanja tudi dožnjek iz slame.

 

4. FOLKLORNI FESTIVAL (11.8.1974) ZARADI SLABEGA VREMENA OKRNJENO, VENDAR PRAVO SLAVJE FOLKLORE

Nastopajočih skupin je bilo 7. FS Markovci in Beltinci sta se nastopu odpovedali zaradi vremenskih razmer.

Žal pa je polepšan prireditveni prostor v parku zaradi dežja ostal osamljen.

Nastopajoči in gledalci so se morali stiskati za zidovi stare in premajhne kino dvorane. Mnogi gledalci so ostali in čakali zunaj, da bi dež ponehal in bi se prireditev lahko nadaljevala na prostem.

Nastopajoče in občinstvo je pozdravila Greta Škerget, podpredsednica SO Murska Sobota.

Prireditev sta vodila Marija Jošar in Milan Zrinski.

Nastopajoče skupine so prejele priznanje in lesene štorklje.

 

5. FOLKLORNI FESTIVAL (10.8.1975)

Sodelovalo je 9 FS, prvič tudi pionirska FS OŠ Beltinci.

Ob jubilejnem 5. festivalu je KUD Beltinci izdalo knjižico o delovanju društva in folklore od ustanovitve naprej. Gradivo je zbral in uredil Milan Zrinski.

Izdali so tudi folklorno značko, katere avtor je bil Oto Jurgec.

Govornik je bil predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Geza Bačič.

Pred več tisočglavo množico sta program povezovala Marija Jošar in Milan Zrinski.

Vrč in skleda kot spominski darili pa še danes spominjata skupine na sodelovanje na 5. FF v Beltincih.

Golobi pismonoše, ki so vzleteli s prizorišča prireditve, so potrdili geslo festivala, da kultura ne pozna meja, temveč odpira naša srca in nas bogati duhovno, kar je pomembnejše od materialnega bogastva.

 

6. FOLKLORNI FESTIVAL (8.8.1976) – NOV DOSEŽEK V SEŠTEVKU NAŠE KULTURE – FESTIVAL, KI OSVAJA – BOGATA TRADICIJA

Bogato ljudsko izročilo iz domovine in tujine je predstavilo 13 nastopajočih skupin.

Za reklamiranje prireditve je bilo izdelanih 200 plakatov, 7.000 letakov in kartončkov za vstopnino.

V soboto, 7.8.1976 se je 5 folkloristov v narodnih nošah popeljalo po Prekmurju s transparentom “FOLKLORNI FESTIVAL”.

Prekmurske “retaše” za pogostitev nastopajočih je prostovoljno speklo nekaj zvestih ljubiteljic folklore.

Slavnostna govornica je bila gospa Erna Brumen, sekretarka OK SZDL Murska Sobota.

Vezni tekst je pripravil Milan Zrinski, napovedovala sta Jelica Žalig in Marjan Maučec.

Skupine so se vračale domov s priznanjem, z velikim glinastim krožnikom in s šopkom klasja.

 

7. FOLKLORNI FESTIVAL (14.8.1977) PETÉ SO BILE NABRUŠENE

Na osrednji nedeljski prireditvi je sodelovalo 10 FS.

Slavnostni govornik je bil Geza Bačič, predsednik medobčinskega sveta ZKS za Pomurje.

Za propagando je bilo izdelanih 170 plakatov, 12.000 letakov in transparenti v Beltincih.

Prvič so zanimanje za pomoč pri organizaciji pokazale DPO in društva, posebej prizadevna je bila mladina, ki je očistila potok črnec, park in ribnik.

Novost so bili tudi ljudski sejmarji v parku in dogovori, da bi to dejavnost iz leta v leto širili.

Napovedovala sta Jelica Žalig in Marjan Maučec.

Spominsko darilo je bila prekmurska trlica.

 

8. FOLKLORNI FESTIVAL (12. in 13.8.1978) VELIKE PRIPRAVE ZA JUBILEJNO SLAVJE FOLKLORE – 40. LET

2 dni prireditev v Beltincih – sobota: Celovečerni nastop skupin zamejskih Slovencev Iz Madžarske, Avstrije in prvič iz Italije ter domača FS. – nedelja: 11 nastopajočih skupin na osrednji prireditvi.

Nekatere skupine so v soboto nastopile tudi v Gornjih Petrovcih, Gornjem Lakošu, Moravskih Toplicah in Varaždinu.

Sobotni slavnostni govornik je bil Jože Ternar, podpredsednik občinske ZKO Murska Sobota, v nedeljo pa je spregovoril Štefan Dravec, OK SZDL Murska Sobota.

Prvič so bile v Beltincih zbrane zamejske FS iz 3 sosednjih držav. Gradiščanski Hrvati pa so se povezali z matičnim narodom – Hrvati iz Varaždina.

Prvič so prireditev popestrile tudi ljudske pevke.

Nedeljsko prireditev si je ogledalo okrog 6.000 obiskovalcev.

Ob tem festivalu je bila izdana brošurica z naslovom “40 let folklore v Beltincih”. Gradivo zbral in uredil Milan Zrinski, opremil pa Ivan Hirci.

Izdana je bila spominska značka, avtor Oto Jurgec.

Za plaketo in priznanje je osnutek pripravil Ivan Hirci.

 

9. FOLKLORNI FESTIVAL (11. in 12.8.1979)

Sobota: a) V Beltincih nastop domače skupine in zamejskih Slovencev. b) Nastopi FS v Gančanih, Gornjih Petrovcih, Gornjem Lakošu.

Nedelja: 14 nastopajočih skupin.

Povezovalca programa Jelica Žalig in Milan Zrinski sta v napovedi skupin vpletla opise ljudskih šeg in običajev iz Rešekove knjižne zbirke ter s tem obogatila in popestrila festival.

Ob zaključnih besedah zahvale predsednice, so skupine prejele priznanja in “kulače”.

 

10. FOLKLORNI FESTIVAL (1. – 3.8.1980) – JUBILEJNI – IZPOLNIL PRIČAKOVANJA – REKORDNO ŠTEVILO LJUDI – GOSTOLJUBLJE PLESOČE VASI

Prireditev se je časovno zopet razširila za 1 dan – petek.

Petek: plesi jugoslovanskih narodov.

Sobota: popoldne – tekmovanje v stari pastirski ljudski igri – pöcketešu. Tekmovanje sta vodila Ludvik Janža in Jože Šömen, povezoval pa Milan Zrinski zvečer – nastop FS iz Pomurja, avstrijske Koroške in Srbije Nastopi FS tudi v Radencih in Moravcih.

Nedelja: 13 nastopajočih skupin

Slavnostni govornik je bil Franc Ravzdevšek, predsednik Turistične zveze Slovenije.

Povezovalca programa: Jelica Žalig in Milan Zrinski.

Društvo je izdalo serijo značk (Z, S, B) in jubilejno (zeleno) značko, osnutke zanje izdelal Ivan Hirci.

 

11. FOLKLORNI FESTIVAL (31.7. – 2.8.1981) FESTIVAL KAKOVOSTI

Petek: večer jugoslovanskih ljudskih plesov

Sobota popoldne: zaključno tekmovanje v ljudskih igrah zvečer – večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi Nastopi FS v Bogojini, Radencih in Moravcih.

Nedelja: 12 nastopajočih skupin.

Prireditveni oder je dobil novo podobo – maketo značilne prekmurske hiše za ozadje. Osnutek je pripravil Ivan Hirci.

Povezovalca programa Jelica Žalig in Milan Zrinski.

Prvič je bila pripravljena spremljevalna prireditev: Razstava izdelkov domače obrti iz preteklosti. Pripravila sta jo domača zbiralca starin Dušan Rešek in Boris Žalig. OSNOVNE SMERNICE IN URESNIČENI CILJI BELTINSKEGA FF (Izpisano iz Kronike društva) Iz lokalne prireditve poimenovane FF je v 10 letih zrasla prireditev širokega pomena z množico nastopajočih, po finančnih izračunih zelo skromna, vendar zelo odmevna prireditev 1. Politična komponenta Beltinci ležijo v osrčju ravninskega dela Prekmurja, med dvema državama in Republiko Hrvatsko. Na tem prostoru se zbira skoraj 500 nastopajočih in 10x več gledalcev; to je pristna ljudska manifestacija. 2. Srečanje zamejskih Slovencev – Pod geslom “Pesem in ples družita narode” se zbirajo skupine rojakov iz Avstrije, Madžarske, Italije ter skupine izseljencev in zdomcev. Širi se krog prijateljstva in sodelovanja, predvsem pa veča podpora pripadnikom našega naroda v tujini. Društvo premore številne dokumente o širjenju sodelovanja. 3. Krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti Na festivalih so sodelovale doslej skupine in bratskih republik in doživele prave ovacije občinstva. Festival je prinesel tudi pobratenje domače skupine s FS iz Drenovca. 4. Krepitev sožitja in prijateljstva z drugimi narodi Na FF so nastopile doslej skupine iz 6 tujih držav. Kljub večanju stroškov si organizatorji prizadevajo, da še pomnožijo gostovanja tujih skupin. 5. Afirmacija manj znanih, vendar izvirnih domačih FS Prireditelji si prizadevajo, da polovica nastopajočih predstavlja domačo slovensko folkloro. Upoštevajo predvsem izvirnost programa in noš. Prizadevali si bodo, da festival tak tudi ostane. 6. Spremljevalne prireditve festivala Že po petem festivalu se je pojavila pobuda, da bi festival obogatili s spremljevalnimi prireditvami. Nekaj le-teh je že bilo (stare ljudske igre, ljudske pesmi, nastopi ljudskih godcev, razstave ljudskih izdelkov, sejmarjenje, tovariška srečanja folklornih skupin, strokovni razgovori, izdaja priložnostnih publikacij o folklori, idr.). Beltinski folklorni festival je postal največja in najslovesnejša kulturna prireditev v Pomurju. Ker še raste in se širi ter prekaša zmogljivosti peščice marljivih članov KUD Beltinci, je nujno, da poskrbi zanj širša družbena skupnost.

To sta 26.1.1981 v Kroniko KUD Beltinci zapisala predsednica Milica Šadl in tajnik Milan Zrinski.

 

12. FOLKLORNI FESTIVAL (30.7. – 1.8.1982)

Otvoritev razstave “Od lanu do brgüš” je bila že teden pred osrednjo prireditvijo. Na otvoritvi sta sodelovala zakonca Pucko iz Polane, ki sta s preprosto besedo povedala in pokazala potek dela od lanu do platna.

Petek: Plesi jugoslovanskih narodov.

Sobota popoldne: pastirske ljudske igre zvečer – večer folklore Nastopi FS v drugih krajih. Radenci, Gornji Petrovci.

Nedelja: v osrednjem folklornem programu je nastopilo 10 skupin.

Slavnostni govornik je bil Martin Horvat.

Prvič so na festivalu sodelovali prijatelji iz Gerolfinga (Nemčija).

 

13. FOLKLORNI FESTIVAL (31.7. – 7.8.1983) 45 LET FOLKLORE V BELTINCIH

Razstava: Ljudske pisanke- remenice. Razstavljenih je bilo 250 remenic (11 poslikovalcev), prav toliko jih je bilo pripravljenih za prodajo kot spominek.

Festival je pridobil še en prireditveni dan – četrtek.

Četrtek: Predstavitev knjige “Šege in verovanja ob Muri in Rabi” Dušana Rešeka. Avtorja in knjigo je predstavil Jože Ternar, iz knjige sta brala Zlata Hozjan in Milan Zrinski. Zapel je moški pevski zbor.

Petek: Zgodilo se je, da ni pripotovala na FF skupina iz Rožnova na Češkoslovaškem. Da prireditev ne bi bila okrnjena, so nastopili plesalci domače skupine s prekmurskimi in belokranjskimi plesi ter glasbeniki bande Kociper – Baranja z ljudskimi pevci.

Sobota: popoldne – demonstracija ljudskih iger zvečer – večer jugoslovanskih plesov Gostujoče skupine so nastopile še v Radencih in Moravcih.

Nedelja: Na prireditvenem prostoru se je zbralo 10 skupin.

Matjaž Kmecl, predsednik Komiteja za kulturo pri SRS, je bil slavnostni govornik.

Spominska darila so bila v znamenju razstave: Remenica v lični košarici iz slame.

 

14. FOLKLORNI FESTIVAL (29.7. – 5.8.1984) – ŠTIRJE DNEVI KVALITETE – ČEZ 400 NASTOPAJOČIH

Nedelja: Otvoritev razstave iz papirja. Različne izdelke iz krep papirja sta pripravili ljudski umetnici Hedvika Križanič iz Gančan in Matilda Sraka iz Lipovec.

Četrtek: skupina vaščanov iz Andrejec je prikazala prekmursko gostüvanje.

Petek: večer ljudskih pevcev in godcev Nastopilo je 12 posameznikov in skupin, med njimi FS naših delavcev iz Vorarlberga v Avstriji.

Sobota: popoldne – demonstracija ljudskih iger v parku zvečer – celovečerni program skupin iz tujine. Skupine so nastopale tudi v Moravcih in Radencih.

Nedelja: v osrednjem plesnem programu je so delovalo 7 skupin – Prof. Mirko Ramovš, predsednik strokovnega odbora za folkloro pri ZKO Slovenije, je bil slavnostni govornik. Spominska darila so se zopet navezovala na razstavo in sicer so bile to lične košarice s cvetjem iz krep papirja. – Največja pridobitev ob tem festivalu je bil oder za zunanje nastope, predvsem za izvedbo osrednje prireditve FF. Največ zaslug za nastanek odra ima prizadevni in neumorni Slavko Strniša z drugimi beltinskimi ljubitelji kulture.

 

15. FOLKLORNI FESTIVAL (1.8. – 4.8.1985) – V ZNAMENJU JUBILEJA IN EVROPSKE NAGRADE – VISOKO PRIZNANJE ZA LJUDSKO UMETNOST

Četrtek: Odprtje razstave; izdelki iz slame, šibja in bilja.

Petek: večer prekmurskih ljudskih plesov, pesmi in glasbe v izvedbi KUD Beltinci, podelitev Evropske nagrade

Sobota: večer plesov jugoslovanskih narodov, nastopi v Moravcih, Radencih in Rakičanu.

Nedelja: 10 nastopajočih skupin. – Govoril je Martin Zakonjšek, predsednik Komisije za stike z zamejskimi Slovenci pri ZKO Slovenije. NOVA OBZORJA BELTINSKEGA FF VSAKO ČETRTO LETO ODSLEJ V BELTINCIH TUDI PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE Izvlečki iz stališč in sklepov zapisnika sestanka, ki ga je zapisala Meta Benčina, strokovna svetovalka za folklorno dejavnost pri ZKOS. Sestanek je bil v Beltincih, dne 21.9.1985. Navzoči so se pogovarjali o nadaljnji vlogi in razvoju mednarodnega FF v Beltincih in vključitvi prazničnih dnevov slovenske folklore v festivalske prireditve. Sestanka so se udeležili: Predstavniki KUD Beltinci: Milica Šadl, Boris Žalig, Milan Zrinski, Karel Makovecki; Erna Brumen in Jože Ternar – ZKO Murska Sobota; Rajko Stupar – ZKO Lendava; Matija Sobočan, Slavko Bakan – KK SZDL Beltinci; Štefan Berke – OKS Lendava; Martin Zakonjšek, Mirko Ramovš, Andrej Košič, Vlado Ravnikar, Meta Benčina – ZKO Slovenije. 1. Odbor festivala se strinja, da se praznični dnevi slovenske folklore vključijo v program mednarodnega beltinskega folklornega festivala, saj se program prazničnih dni ujema z vsebino in usmeritvijo beltinskega FF. 2. Beltinski FF ohrani dosedanji naziv, vendar s podnaslovom “Praznični dnevi slovenske folklore”! 3. Festival ohrani status “mednarodni” in se poskuša vključiti v eno izmed mednarodnih organizacij. V kolikor mu bo zagotovljena mednarodna pomoč, nikakor ne more ostati v okviru organizacije Beltincev, temveč širšega pomena. Zagotoviti mu je potrebno materialno pomoč pristojnih organizacij v občini in republiki, zagotovijo se lahko TV snemanja, idr. 4. V okviru FF naj ostane prostor za zamejske skupine. Festival praznični dnevi naj obogatijo in popestrijo. 5. Organizacija prazničnih dnevov naj se izvede pod enakimi pogoji kot druge akcije ZKOS (strokovno delo, propagandni material). V neposredno organizacijo se vključi še ZKO Murska Sobota kot gostiteljska ZKO. 6. V festivalskem odboru sodeluje kot delegat predstavnik ZKOS. 7. Beltinski folklorni festival pošlje ZKOS razpis festivala s programom za mednarodni del, na osnovi česar ZKOS zagotovi FS, s katero ima utrjeno mednarodno sodelovanje.

 

16. FOLKLORNI FESTIVAL (1.8. – 3.8.1986) – PRVIČ PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE – SLOVENIJA JE PLESALA

Nedelja: Otvoritev razstave “Žetev in mlačev v Beltincih” v stari cimprani Šipoševi hiši na Ravenski cesti. Razstava je temeljila na končani študiji študenta etnologije Boruta Brumna iz Murske Sobote, ob pomoči zgodovinskega in folklornega krožka OŠ Beltinci pod vodstvom Jelke Breznik ter članov KUD-a. Predlog in napotke za razstavo je dal prof. etnologije dr. Janez Bogataj.

Petek: Večer slovenskih ljudskih pripovednih pesmi. Žal se je morala prireditev zaradi nevihte preseliti v OŠ.

Sobota: – večer slovaških in poljskih ljudskih plesov – V Moravcih in Radencih so gledalci prav tako lahko uživali ob folklori.

Nedelja: Zaplesalo je 8 FS. – Govornika sta bila podpredsednik ZKO Slovenije Slavko Mežek in Matija Sobočan, predsednik KO SZDL Beltinci

 

17. FOLKLORNI FESTIVAL (24.7. – 26.7.1987)

Nedelja: Otvoritev razstave “Beltinci od nekdaj do danes”, avtor razstave je bil dipl. arhitekt Ignac Dugar, ki je za moto razstave izbral rek: “Kdor ne ve, od kod prihaja, ne more vedeti, kam naj gre.”

Petek: Svatbo in ženitovanjske običaje s kozjanskega je predstavila folklorna skupina KUD “Anton Tanc” iz Laškega.

Sobota: – večer jugoslovanskih plesov – FS so nastopile tudi v Radencih in Moravcih.

Nedelja: Na osrednjem odru se je zavrtelo veliko plesalcev, članov 9 FS. – Član izvršilnega odbora republiške konference SZDL Borut Švillje je bil slavnostni govornik. – Program sta napovedovala Cvetka Horvat in Filip Matko. – Vreme 17. FF ni bilo naklonjeno, zato sta se sobotna in nedeljska prireditev odvijali v OŠ. – Festival je doživel tudi časovno spremembo. S prvega konca tedna v avgustu se je “preselil” na zadnji konec tedna v juliju.

 

18. FOLKLORNI FESTIVAL (29.7. – 31.7.1988) 50 LET FOLKLORE

Nedelja: razstavo “Naših 50 let” sta pripravila Milica Šadl in Feri Poredoš.

Petek: Celovečerni nastop ob 50-letnici folklore v Beltincih so pripravile: pionirska FS OŠ Beltinci, FS KUD Beltinci, “Vinko Korže” Cirkovce in “Anton Štrafela” Markovci.

Sobota: večer jugoslovanskih plesov in pesmi. Pelo in plesalo se je tudi v Radencih in Moravcih.

Nedelja: Spremljali smo lahko nastope 9 FS. Zbrani množici in folkloristom je spregovoril Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo.

 

19. FOLKLORNI FESTIVAL (28.7. – 30.7.1989)

Nedelja: 80 let življenja in dela dr Vilka Novaka je bil naslov razstave 19. FF. O življenju znanega rojaka, domačina je govorila Milica Šadl, predsednica KUD Beltinci, njegovo delo pa sta predstavila prof. Jože Vogrinec, ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti in Franc Küzmič, višji bibliotekar v isti knjižnici.

Petek: pionirska FS je predstavila doživetje otrok ob žetvi, člani FS KUD Beltinci pa so predstavili prekmursko gostüvanje. Zaradi dežja je bila prireditev v OŠ Beltinci.

Sobota: večer jugoslovanskih plesov

Nedelja: ljudsko izročilo je gledalcem predstavilo 9 FS. Slavnostni govornik je bil Ivan Obal, predsednik ZKO občine Murska Sobota.

 

20. FOLKLORNI FESTIVAL (26.7. – 29.7.1990) – JUBILEJNI FF – PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE

Četrtek: Ob 18. uri: otvoritev razstave: Raziskovanje prekmurske ljudske noše v okolici Beltinec. Razstavo je postavila slovenska strokovnjakinja dr. Marija Makarovič, ki je nošo tudi raziskovala. Ob 20. uri: prikaz izvirnih kompletov delovne in praznične ljudske noše, scenarij je pripravil prof. Mirko Ramovš,opise pa dr. Marija Makarovič. Prikaz je izvedla domača FS. Bil je bogat, enkraten večer.

Petek: celovečerni nastop FS “Radhošt” iz ČSFR; iz neznanih razlogov ni pripotovala skupina s Sicilije.

Sobota: celovečerni program jugoslovanskih in slovenskih plesov.

Nedelja: plesati smo lahko videli 10 FS. Mirko Ramovš, predsednik strokovnega odbora za folkloro pri ZKOS, je nagovoril gledalce, slavnostni govornik pa je bil Andrej Gerenčer, predsednik SO Murska Sobota. Povezovalca programa sta bila Zlata Horvat in Milan Zrinski. V turističnih krajih v okolici je nastopilo več skupin, udeleženk FF. Ob jubileju je izšla lična brošura z naslovom “20 beltinskih folklornih festivalov”, ki sta jo pripravila Milan Zrinski in Milica Šadl.

 

21. FOLKLORNI FESTIVAL (29.9.1991) FF V BELTINCIH JE VOJNA PRESTAVILA ZA NEDOLOČEN ČAS

“Nikoli v 20-letni zgodovini beltinskega festivala se še ni zgodilo, da bi karkoli oviralo ali celo zavrlo njegovo izvedbo. A očitno je, da niti pesem in ples, ki sta vselej družila in povezovala narode, ne moreta preglasiti grmenja grobih besednjakov in oboroževalne tehnike” je v Vestniku zapisal Milan Zrinski.

29.9.1991 je bilo mednarodno srečanje FS 21. FF z udeležbo 3 FS.

Prireditveni prostor je bil v parku, južno od slačilnic nogometnega kluba.

 

22. FOLKLORNI FESTIVAL (24.7. – 26.7.1992) – PRAZNIK BELTINEC IN OKOLICE – PRAZNIK SLOVENSKE FOLKLORE

Petek: Beltinci skozi čas v besedi in sliki je bil naslov razstave, katere avtorja sta bila Peter Šraj in Janez Blažic in s katero sta predstavila beltinsko preteklost.

Sobota: praznik Beltinec in okolice, okoliške vasi so se predstavile s starimi ljudskimi kmečkimi deli, običaji, petjem in domačimi dobrotami. Novost je bila navdušeno sprejeta.

Nedelja: prikaz ljudskih iger – obiskovalci so lahko zaploskali 13 sodelujočim skupinam. Slavnostna govornica je bila Brigita Bavčar, podpredsednica IS občine Murska Sobota. Program je povezovala Martina Tratnjek.

 

23. FOLKLORNI FESTIVAL (23.7. – 25.7.1993)

Petek: Večer ljudske glasbe

Sobota: praznik območja Beltinec – prikaz ljudskih običajev s starimi kmečkimi opravili, pesmijo in glasbo in domačimi dobrotami. V parku je bilo živahno cel popoldan in dolgo v noč. Prireditev je domiselno in uspešno vodil Milan Zrinski.

Nedelja: 10 FS se je predstavilo v zanimivem programu. – Veliko pozornosti je bilo posvečeno propagandi: članki v časopisih, Murski val (Nedeljska kuhinja, oddaja “Bilo je nekoč”, idr.), Kanal 3, Kanal 10, plakati, programski listi.

 

24. FOLKLORNI FESTIVAL (29.7. – 31.7.1994)

PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE (odslej vsako drugo leto)

Petek: celovečerni program španske folklore

Sobota: popoldne: prikaz kmečkih opravil, obrti, običajev, kulinarike, sejmarjenje. Zvečer – večer ljudske glasbe 6 nastopajočih skupin, oblikovalec in povezovalec programa je bil Drago Kunej iz glasbenega inštituta v Ljubljani.

Nedelja: 12 nastopajočih skupin – kot pozvačin je program povezoval Milan Zrinski.

 

25. FOLKLORNI FESTIVAL (23.7. – 30.7.1995)

SREBRNI FOLKLORNI FESTIVAL

Nedelja: Praznovanje se je začelo z odprtjem razstave Ob srebrnem jubileju, ki jo je pripravila Milica Šadl, postavil pa Izidor Zadravec s pomočjo Danija Kavaša in Ferija Poredoša. Razstava je prikazala bogato bero folklornih prireditev v Beltincih.

Četrtek: predstavitev knjige Petra Šraja Beltinci 1322-1993. Knjigo sta predstavila avtor in Milan Zrinski, odlomke iz nje je bral Beno Horvat.

Petek: večer poljskih ljudskih plesov. Poljska skupina je nastopala tudi v Radencih, Moravcih in Banovcih.

Sobota popoldne:  v sobotnem srečanju KS je vsaka prikazala najbolj značilno opravilo iz svojega kraja. zvečer: etno večer s 6 nastopajočimi skupinami

Nedelja: nastopilo je 10 FS, ki jih je pred osrednjo prireditvijo pripeljal na oder pozvačin, predstavil pa napovedovalec Milan Zrinski. Slavnostni govor je imel Jože Osterman, državni sekretar Ministrstva za kulturo.

 

26. FOLKLORNI FESTIVAL (26.7. – 28.7.1996)

Sobota: prireditve v okviru 26. FF so se pričele z otvoritvijo razstave Folklora v slikarski podobi. 14 avtorjev je predstavilo svoja dela. Razstava je bila postavljena v zasilno urejenih prostorih gradu.

Četrtek: predstavitev knjige Slovar beltinskega prekmurskega govora avtorja domačina Franca Novaka. Slovar sta predstavila Jože Ternar in Milan Zrinski.

Petek: celovečerni program madžarskih in čeških plesov

Sobota popoldne: KS so predstavljale delovne in običajske značilnosti svojih vasi, kar je domiselno in šegavo opisoval Milan Zrinski. Etno večer: nastopalo je 7 skupin. Prvič ga je prenašal radio Slovenija.

Nedelja: na osrednji prireditvi je nastopalo 10 folklornih skupin, program je vodil Milan Zrinski.

 

27. FOLKLORNI FESTIVAL (24.7. – 27.7.1997)

KO BELTINCI OŽIVIJO

Nedelja: orgelski koncert v izvedbi Milka Bizjaka

Četrtek: predstavitev dveh pomembnih knjig – dr. Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša v besedi in podobi Beltinec z okolico; prof. Mirko Ramovš, Polka je ukazana, slovenski ljudski plesi Prekmurja in Porabja. Predstavitev je vodil Milan Zrinski, sodelovala sta avtorja obeh knjig.

Petek: celovečerni program hrvaških plesov.

Sobota popoldne: prikaz ljudskih običajev, opravil in kulinarike po KS beltinske občine zvečer in etno večer

Nedelja: na osrednji prireditvi se je predstavilo 9 skupin.  Govornik je bil Anton Rous, podpredsednik Turistične zveze Slovenije. Program je povezoval Milan Zrinski.

 

28. FOLKLORNI FESTIVAL (23.7. – 26.7.1998)

60-LETNICA FOLKLORNE SKUPINE BELTINCI “ETI POČIVLE SE NAŠE BOGASTVO

To so besede, ki jih je predsednik države g. Milan Kučan zapisal v društveno kroniko ob obisku etno večera, saj sta se s soprogo Štefko vljudno odzvala povabilu organizatorjev ter si ogledala tudi razstavo Folklorna skupina skozi 60 let.

Petek: Predstavitev knjige dr. Jožeta Zadravca Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju

Četrtek:  začetek glasbene delavnice; osnovni namen je bil naučiti se igrati melodije na ljudski način z vso izraznostjo in značilnostmi. Otvoritev razstave “Folklorna skupina skozi 60 let”, ki jo je pripravila in predstavila Milica Šadl s pomočjo Milana Zrinskega. – Koncert Bogdane Herman in Marko bande ob 20-letnici umetniške poti umetnice

Petek: “60 let beltinske folklore”.  Nastopile so vse generacije beltinskih folkloristov.

Sobota popoldne: prikaz ljudske obrti, kulinarike in kmečkih iger KS občine Beltinci, zvečer etno večer s 7 nastopajočimi skupinami.

Nedelja: praznik slovenske folklore, 10 nastopajočih skupin. Slavnostni govornik Vojko Stopar, direktor SLKD Slovenije. Povezovalec Milan Zrinski.

 

29. FOLKLORNI FESTIVAL (21.7. – 25.7.1999)

Sreda: Odprta je bila razstava Literarni ustvarjalci in raziskovalci občine Beltinci, ki sta jo pripravila Franc Küzmič, kustos soboškega muzeja in Milica Šadl. Razstavljena so bila dela 25 avtorjev, od tega 16 beltinčanov in 9 iz drugih krajev občine.

Četrtek: Začetek glasbene delavnice Godala v ljudski glasbi. Prvič je bil tudi večer tamburaške glasbe. Nastopilo je 7 skupin. Čeprav je bilo slabo vreme, so ljubitelji tovrstne glasbe vztrajali pod dežniki do konca prireditve.

Petek: Nastop dveh skupin iz Italije in Češke.

Sobota: Predstavitev starih običajev in kulinarike KS občine Beltinci. – Večer etno glasbe s 6 nastopajočimi skupinami, med njimi tudi udeleženci glasbene delavnice.

Nedelja: Praznik slovenske folklore – 10 nastopajočih skupin se je predstavilo z raznovrstnim programom. Zbrane sta nagovorila Franček Rudolf, predsednik ZKD Slovenije, in beltinski župan Jože Kavaš. Osrednja prireditev je potekala pod pokroviteljstvom SLKD Republike Slovenije. Nastopajoče skupine je izbrala Neva Trampuš, članica strokovne komisije ZFSS. Prekmurske püjtre s priznanjem so bile spominsko darilo. Program je tudi tokrat povezoval Milan Zrinski. Tudi to leto je ponagajalo vreme.

Iz Kronike zbrala: Jelka Breznik

 

30. FOLKLORNI FESTIVAL

Slavnostna govornica: Milica Šadl, dolgoletna predsednica KUD Beltinci in gonilna sila vseh festivalov

 

31. FOLKLORNI FESTIVAL 

Slavnostni govornik: Marjan Pungartnik, tajnik JSKD

 

32. FOLKLORNI FESTIVAL

Slavnostni govornik: Jožef Kavaš, župan občine Beltinci

 

33. FOLKLORNI FESTIVAL (24.7. – 27.7.2003)

Po dolgem času je letos prevzel odgovornost slavnostnega govornika prof. Mirko Ramovš, dolgoletni svetovalec pri izvedbi folklornega festivala. Izpostavil je ohranjanje ljudskih plesov po celi Sloveniji.

 

34. FOLKLORNI FESTIVAL (29.7. – 1.8.2004)

O vlogi in pomenu festivala za ohranjanje kulturnega izročila je spregovorila Nežka Lubej.

 

35. FOLKLORNI FESTIVAL (28.7. – 31.7.2005)

Tega leta je bil odprt zunanji oddelek Muzeja Murska Sobota v Beltincih na temo Zdravilstvo in lekarništvo na Slovenskem, zato je bil slavnostni govornik dr. Andrej Bručan.

 

36. FOLKLORNI FESTIVAL (27.7. – 30.7.2006)

Slavnostni govornik je bil etnolog in velik poznavalec običajev in šeg na Slovenskem dr. Janez Bogataj.

Dolgoletni pomočnik pri izvedbi folklornega festivala je prof. Tomaž Rauch, ki nam pomaga s svojim znanjem pripeljati na festival odlične skupine.

Izvedli smo glasbeno delavnico pod vodstvom Tomaža Raucha. Sodelujoči so se predstavili na etno večeru.

Tomaž Rauch je tudi pripravil samostojno razstavo starih glasbil, jih strokovno opisal in nanje tudi zaigral.

 

37. FOLKLORNI FESTIVAL (26.7. – 29.7.2007)